Kmalu se bomo znašli v sezoni peke na žaru, zato je dobro, da se seznanite kako zakuriti žar.
Za kurjenje žara potrebujete popolno žerjavico. Žerjavica, pripravljena z lesom da jedem najbolj pristen okus žara. Cenjen je les starih vinskih trt, figovih dreves, bukovine, akacije, lovora. Za žerjavico, ki bo držala dalj časa, uporabite trši in debelejši les. Žerjavico pripravite tako, da v kurišče žara namečkate nekaj kep papirja, okrog v majhno grmado naložite trske in v papir podtaknete vžigalico. Ko se vnamejo trske, prilagate debelejše kose lesa. Ko se ti spremenijo v žerjavico, ste pripravljeni na peko.
Z ogljem žar pripravite hitreje, z manj dima in dosežete višje temperature. Oglje je primerno tudi takrat, ko potrebujete večjo količino žerjavice. Žerjavico iz oglja pripravite tako, da postopek začnete kot pri lesu – s kepo papirja in trskami – nato pa na goreč ali razžarjen les dodate oglje. Pri tem poskrbimo, da je kupček žerjavice in lesnega oglja dovolj zračen in ogenj razpihamo z mehom ali s tršim kosom kartona.
Briketi so v primerjavi z ogljem pravilnejših oblik in gostejši, poleg olja vsebujejo še vezivo in vžigalno sredstvo. Njihova prednost je, da lahko dosežemo enakomernejšo žerjavico, slabost pa so lahko prav dodatki, zato je treba biti pri nakupu pozoren. Brikete zakurimo enako kot oglje.
Dobra žerjavica mora biti enakomerna, na oglju se mora začeti pojavljati siva pepelnata skorja. Preden začnemo peči jedi, žerjavico razgrnemo po želeni površini in na vrh položimo rešetko. S peko pričnite šele, ko je rešetka povsem razgreta – mora biti tako vroča, da ko nanjo položite meso, zacvrči (beljakovine na površini zakrknejo in zato meso ostane sočno). Za hitro pripravo žerjavice, zlasti, kadar je potrebujete veliko, je zelo priročen pripomoček »kamin za prižiganje« (ang. chimney), naprodaj je v trgovinah z opremo za žar.
In zdaj ste pripravljeni na peko...